Kaj se dogaja?

Featured

Tale portal je namenjen zbiranju znanja o naravni gradnji.

DELAVNICE, NOVOSTI GLEDE NARAVNE GRADNJE V SLOVENIJI:

– 2016 Za vse, ki vas zanima gradnja s slamnatimi balami. Čudovit dokumentarni film o sodobni naravni gradnji iz slamnatih bal v Nemčiji in Švici. Film prikazuje kaj se je zgodilo s hišami zgrajenimi na ta način v desetih letih in najnovejše sisteme take gradnje. Zelo priporočam. DVD (tudi v angleščini) lahko naročite tukaj: http://www.oekofilm.de

– 2015 Za revijo Energija doma sem dal intervju o gradnji iz slamnatih bal. Dostopno na (stran 25-27): http://www.energijadoma.si/en-zalozba/revija-eko-knjiga/revija-energija-doma-oktober-2015

 

KAKO DO VAŠE NARAVNE HIŠKE? svetovanje / načrt / projekt

 

Naravni materiali

Tipi naravnih gradenj

Deli stavb

SLAMNATE BALE IN SODOBNI VECJI PROJEKTI V ZAHODNI EVROPI št.3, SEVERNONEMŠKI CENTER ZA TRAJNOSTNO GRADNJO

Severnonemški center za trajnostno gradnjo

Funkcija, program objekta: multifunkcijski izobraževalni center

Nosilna konstrukcija: lesena okvirna konstrukcija

Izolacija: slamnate bale (cca. 50cm)

Lokacija: Verden, Nemčija

Leto izgradnje: 2014

Površina (m2): 1.800

Energijska varčnost, primarna energija (kWh PE/m2/leto): Celoten center bo za delovanje potreboval približno toliko kot slabše izolirana enostanovanjska hiša.

Vir: http://www.nznb.de/NZNB.html

1 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Center je namenjen razvoju na področjih energetsko učinkovite gradnje, energijsko varčne hišne tehnike, sanaciji starih zgradb in gradnji s slamnatimi balami. Služi kot center in prostor srečevanja, učenja in izmenjave za vse udeležence pri trajnostni gradnji. Ima 5 etaž in je največja zgradba zgrajena iz slamnatih bal v Nemčiji. Nosilno konstrukcijo in tudi že toplotno izolacijo predstavljajo prefabricirani leseni okvirji polnjeni s slamnatimi balami. Okvirje se naredi v delavnici. Na gradbišču se jih samo zloži in poveže med seboj. Na zunanji strani je stavba ometana s apnenim ometom, ki deluje tudi kot dodatna toplotna izolacija in požarna zaščita. Z uporabo gradbenih materialov lesa in slame iz obnovljivih virov, je vpliv na okolje manjši za nekajkrat v primerjavi s konvencionalnimi stavbami.
Objekt se ogreva s kombinacijo sončnih zračnih sprejemnikov in toplotne črpalke.

4

Konstrukcijska zasnova

3

Zelo nazoren prikaz sestav posameznih konstrukcij. Zunaj ima objekt apneni omet, znotraj pa ilovnati.

SLAMNATE BALE IN SODOBNI VECJI PROJEKTI V ZAHODNI EVROPI št.2, Večstanovanjski objekt JULES FERRY

Večstanovanjska zgradba Jules Ferry

Funkcija, program objekta: večstanovanjski objekt

Nosilna konstrukcija: križno lepljene lesene plošče

Izolacija: slamnate bale (38cm)

Lokacija: Francija

Leto izgradnje: 2013

Površina (m2): 2.707

Cena (EUR): 4.265000

Cena na m2 (EUR): 1.576

Energijska varčnost, primarna energija (kWh PE/m2/leto): 37, pasivna stavba

Vir: http://esbg2015.eu/urban-solution-jules-ferry-residence/

Večstanovanjska zgradba Jules Ferry (26 stanovanj) je s sedmimi etažami najvišja stavba v Evropi narejena po sistemu slamnatih bal.

1 2 3 4 5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nosilna konstrukcija je sestavljena iz lesenih, masivnih križno lepljenih plošč. Po obodu le teh so montirani leseni okvirji polnjeni s slamnatimi balami, ki predstavljeljo toplotno izolacijo objekta. Slamntate bale se je nato zaprlo še iz zunanje strani z lesenim opažem. Povsem zaprte slamnate bale, v odsotnosti kisika, varujejo nosilno konstrukcijo pred požarom. Na opaž se je nato pritrdila sekundarna kritina, lesene letve ter nanje opečnate fasadne plošče. Vsi detajli so izvedeni brez toplotnih mostov.

10

Na leseno nosilno konstrukcijo se montirajo zaprti okvirji, polnjeni s slamnatimi balami.

9

V delavnici se pripravijo leseni okvirji, ki se zapolnijo s slamnatimi balami.

7

Prikaz gradnje montažne lesene konstrukcije.

8

Prikaz sestave stene, ki je jasna, preprosta in učinkovita.

6

SLAMNATE BALE IN SODOBNI VECJI PROJEKTI V ZAHODNI EVROPI št.1, S-HOUSE

S-house

Funkcija, program objekta: razstavni, konferenčni prostor

Nosilna konstrukcija: križno lepljene lesene plošče

Izolacija: slamnate bale (60cm)

Lokacija: Böheimkirchen, Avstrija

Leto izgradnje: 2005

Površina (m2): 240

Energijska varčnost, primarna energija (kWh PE/m2/leto): pasivna stavba

Vir: http://www.s-house.at

1a

Končni, zunanji izgled stavbe.

 

 

 

 

 

 

 

Zgradbo S-house je zasnovala projektna skupina iz Tehnične univerze na Dunaju. Namen je bil zasnovati in zgraditi stavbo, ki bo potrebovala samo desetino energije za obratovanje, v primerjevi z klasično stavbo ter pri tem zagotavljala maksimalno ugodje, zdravstveno neoporečnost stanovalcem ter minimalni vpliv na okolje. Stavba ima dve etaži. Nosilna konstrukcija stavbe je narejena iz križno lepljenih lesenih plošč. Na zunanji obod so se potem postavile 60 cm široke slamnate bale, ki so se med seboj povezovale s količki, na nosilno konstrukcijo pa so pritrjene s pomočjo vrvic (so zavezane). Bale slame so na zunanji strani zaradi zaščite ometane z ilovnatim ometom. V slamnate bale so se nato pritrdili prav za ta objekt narejeni posebni vijaki iz naravnih smol. Vijaki držijo horizontalne lesene letve, na ketere se pritrjuje lesena fasada. Za to stavbo je bil izumljen prav poseben način gradnje in izvedba detajlov, ki garantira najboljšo gradbeno fiziko brez toplotnih mostov.

Nosilna konstrukcija iz križno lepljenih lesenih plošč.

Nosilna konstrukcija iz križno lepljenih lesenih plošč.

 

 

 

 

 

 

 

 

Kamniti tlaki so na tla lepljeni z naravnimi lepili. Za strešno hidroizolacijo je bil uporabljen kavčuk. Ogrevanje se vrši preko sodobne peči na biomaso. V stavbi, ki je odprta za javnost, se že ves čas njene življenske dobe opravljajo obsežna merjenja vlažnosti, temperature in zrakotesnosti z namenom da se dokaže ustreznost takega načina gradnje. S-house je bila nominirana za nagrado Global 100 Eco-Tech Awards na Expu 2005, na Japonskem.

 

Nosilna konstrukcija strehe

Nosilna konstrukcija strehe

 

 

 

 

 

 

 

 

Izdelava fasade

Izdelava fasade

5a

Konstrukcija stene

6a

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Avtorji pravijo, da trajnostno gradnjo lahko opredelimo takole: Ne samo koncepti stavbe, ampak tudi sestavni deli in materiali, ki se uporabljajo, morajo izpolnjevati sedanje potrebe uporabnikov, ne da bi obremenjevali prihodnje generacije s težavnim odstranjevanjem odpadkov ali predolgo uporabo zastarele arhitekturne in gradbene zasnove objekta. Tako trajnostna arhitektura pomeni: oblika sledi etiki, torej oblika je rezultat skrbne preučitve funkcije, materialov in njihove uspešnosti v življenjskem ciklu, vključno z dolgoročnimi perspektivami, sedanjih in prihodnjih človeških potreb in socialnih vidikov. To je osnovno načelo, v skladu s katerim je iz obnovljivih virov zgrajena pasivna solarna hiša S-House.

Povezave

Več informacij o naravni gradnji dobite lahko na spodnjih povezavah:

Splošno o naravni gradnji:

http://naturalhomes.org/  (simpatična in obsežna zbirka primerov naravne gradnje)

– http://www.greenhomebuilding.com/ (obsežna predstavitev vsega o naravni gradnji)

– http://www.ekovas.si/ (stran, na kateri se zbira marsikaj o ekovaseh, permakulturi, naravni gradnji in ostalih sorodnih temah v Sloveniji. Stran ureja Domen Zupan.)

– http://www.gnezdo.si (podjetje Gnezdo d.o.o. ponuja širok spekter naravne gradnje, ter prodajo izdelkov)

stojan.oikia@siol.net (Stojan Habjanič je pionir naravne gradnje pri nas. Ukvarja se z Biogradnjo in svetovanjem.)

– razazia@gmail.com (naravni graditelj in promotor naravne gradnje Miro Žitko  vodi delavnice, nudi svetovanje …)

Način gradnje: Ilovica slama:

– http://www.baubiologie.at (zelo izčrpna in natančna zbirka podatkov o gradnji s slamnatimi balami iz Avstrije)

http://fasba.de/ (nemško nacionalno združenje za gradnjo s slamnatimi balami)

http://www.snopje.si (Podjetje Snopje d.o.o. ponuja gradnjo iz slamnatih bal, ter prodajo izdelkov)

http://www.naravnagradnja.com/ (Skupina Naravna gradnja, ki jo vodi Kristijan Zver. ponuja gradnjo iz slamnatih bal, ter izobraževanja)

http://www.golibar.com (Podjetje Golibar ponuja gradnjo iz slamnatih bal)

[email protected] (Andrej Adamič s svojo skupino ponuja gradnjo iz slamnatih bal)

Način gradnje: Cob:

https://www.cobcottage.com/ (marsikaj o načinu gradnje Cob, oziroma zbiti zemlji)

Način gradnje: Les:

http://www.lesena-gradnja.si (obsežna slovenska stran o gradnji z lesom, ki pa žal nima povdarka na naravni gradnji)

http://www.lesoteka-hise.si/ (gradnja lesenih hiš in brunaric iz slovenskega lesa)

http://www.brunarice.info/ (gradnja lesenih hiš in brunaric iz slovenskega lesa)

http://alplog.si (gradnja brunaric)

http://www.loghouse.si/ (gradnja lesenih hiš in brunaric)

Način gradnje: Cordwood:

http://cordwoodconstruction.org/ (marsikaj o načinu gradnje Cordwood)

Način gradnje: Kamen:

http://www.traven.si/ (na tej povezavi lahko dobite kontakte mojstrov ki izvajajo gradnjo iz kamna – suhozid)

[email protected] (Boris Čok se ukvarja z gradnjo iz kamna – suhozid)

Način gradnje: Konoplja:

http://internationalhempbuilding.org/ (stran mednarodnega združenja gradnje iz konoplje)

http://www.hempbuilding.com (marsikaj o gradnji iz konoplje)

Način gradnje: Slamnate strehe:

http://www.slamnatastreha.com (Anton Golnar s svojo ekipo prekriva strehe s slamo)

SPODBIJANCA – PRIMER GRADNJE

Na čudoviti lokaciji pod hribom Lisca, ob kraju Sevnica, sta si Mojca in Aleksander izbrala parcelo za svojo novo naravno hiško. Hišo grajeno na način spodbijanca smo jima pomagali graditi tudi prostovoljci na delavnicah, ki jih je vodil naravni graditelj in promotor naravne gradnje Miro Žitko.

Hiša ima pravokotno zasnovan tloris, pritličje in mansardo. Na fotografiji je viden že postavljeni leseni nosilni skelet hiše.

Hiša ima pravokotno zasnovan tloris; pritličje in mansardo. Na fotografiji je viden že postavljeni leseni nosilni skelet hiše.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kjer bodo zunanje polne stene, najprej pokončno postavimo lesena debla, jih z žeblji zabijemo

Kjer bodo zunanje polne stene, najprej pokončno postavimo lesena debla, ki jih z žeblji zabijemo v leseno okvirno konstrukcijo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Debla pri montaži poravnamo z zunanjo linijo konstrukcije. Ko so debla postavljena, iz notranje strani zabijemo lesene letvice z razmakom 3-5cm pod kotom 45°. Letvice povezujejo leseni okvir z debli.

Debla pri montaži poravnamo z zunanjo linijo konstrukcije. Ko so debla postavljena, iz notranje strani zabijemo lesene letvice z razmakom 3-5cm pod kotom 45°. Letvice povezujejo leseni okvir z debli.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sedaj pripravimo toplotno izolacijo oziroma polnilo sten. Polnilo sten, tako kot tudi toplotna izolacija so seveda tudi že sama debla. Suho seno ali slamo pomočimo v blato.

Sedaj pripravimo toplotno izolacijo oziroma polnilo sten. Polnilo sten, tako kot tudi toplotna izolacija so seveda tudi že sama debla. Suho seno ali slamo pomočimo v blato in odcedimo. Za boljšo toplotno izolativnost dodamo še žagovino in vse dobro premešamo.

 

 

 

 

 

 

 

Namočeno seno sedaj stlačimo v špranje med debli.

Mešanico sedaj stlačimo v špranje med debli.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vse špranje so zapolnjene.

Vse špranje so zapolnjene.

 

 

 

 

 

 

 

 

Čas za kosilo, izmenjavo znanj in izkušenj.

Čas za kosilo, počitek, izmenjavo znanj, izkušenj, novic in sanjanje o lastni naravni hiški…

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nato pripravimo material za omete. V mešalcu ali na roke zmešamo zemljo - ilovico, vodo, pesek. Mešanici lahko dodamo na kratko narezano slamo ali seno.

Nato pripravimo material za omete. V mešalcu ali na roke zmešamo zemljo – ilovico, vodo, pesek. Mešanici lahko dodamo na kratko narezano slamo ali seno. Na kratko narezana vlakna delujejo kot armatura, tako omet manj poka. Z vlakni slame ima omet tudi nekoliko večjo toplotno izolativnost.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Steno, ki ima iz obeh strani že pritrjene letvice, potem ometamo. Na fotografiji je mojster miro pri delu. Pravo mešanico za omete dobimo tako da poizkušamo več ometov z različnimi razmerji sestavin in čez par dni, ko se posuši vidimo, kateri se bolje obnese.

Steno, ki ima iz obeh strani že pritrjene letvice, potem ometamo. Na fotografiji je mojster Miro pri delu. Pravo mešanico za omete dobimo tako, da poizkušamo več ometov z različnimi razmerji sestavin in čez par dni, ko se omet posuši, vidimo, kateri se bolje obnese.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lepo uspeli že suhi ometi čakajo na fini omet. Več informacij o tej temi najdete v knjigi: Gradnja z naravnimi materiali, avtorja Mira Žitka.

Lepo uspeli že suhi ometi čakajo na fini omet. Več informacij o tej temi najdete v knjigi: Gradnja z naravnimi materiali, avtorja Mira Žitka.